Romunija

Helenita Romanita party

23.11.2010

Prejšnji teden smo bili vsi trije na krajšem dopustu v Kopru. Nisem načrtovala tega, zato se ponovno vračam v Slovenijo že 9. decembra in ostanemo do drugega leta . Ne gre zamuditi veselega decembra.

Tale novembrski oddih pa je bil res nekaj posebnega. Zaradi mojega rojstnege dne. Glede na to, da sem prišla iz Romunije za svoj rojstni dan, so si ŠOUPovci umislili, da mi pripravijo žurko. Tako, kot se spodobi, oziroma tako, kot sem jo vajena. Vedela sem le, kam in kdaj moram priti, vse ostalo so vedeli vsi ostali, vključno z Danielom, ki pa mi ni povedal prav ničesar. Saj tako je prav. Presenečenje je bilo toliko večje.
No, ko sem prišla tam, me je že čakala zbrana druščina. Že začetek fenomenalen. Zbrani prijatelji s čepicami ala Tom in Jerry in piščalkami, vse naokrog po stenah moje fotke iz različnih priložnosti in obdobij. Uau, sem že pozabla kaj vse sem počela in kako mlada sem bila
Žurka, ni da ni. Vse pripravljeno, organizirano, jedača, pijača,.. jaz sem samo hodila okrog in nagovarjala, da naj vendarle kaj poskusijo, saj sem cel dan kuhala in pekla… Nato spet presenečenje – filmček z mojimi fotkami in video posnetki, večinoma iz žurk – Ne bom pozabil na stare čase. Uau, aaaaaaaaa, uau,… zmešani občutki. In ko sem vsem govorila, da bi rada dobila ta posnetek – uala, pred mano Sebastjan z rožico in DVD-jem. Kakšno dobro darilo. In pol pride še torta – letalo, ki leti iz Bukija v Olmo – se mi zdi, da je bilo to sporočilo. Ful dobra torta. Potem seveda moj enourni govor, pol ure sem porabila samo zato, da sem ponavljala, da sem brez besed, ostale pol ure pa … tisti, ki ste bili, se spomnete in boste še meni povedali…

Potem pa moj performance. Oblekli so me kao v romunsko narodno nošo, seveda s famoznimi našitki, ki so v bistvu od Vitanča okraski… To je bila enkrat fora, ko sem menda prišla prvič na ŠOUP, potem ko sem se preselila. Na sebi sem imela mogoče malo bolj posebno majico z nekimi našitki na ramenih, Od takrat gotovo. Ni šans. Zajebancija non stop za te našitke. No, skratka. Tam sem imela sintesajzer in evo – Helenita Romanita one woman terasa band. In seveda sem pela in igrala. Lahko bi rekla slovenske ljudske in skorajda ponarodele pesmi, prirejene življenju v Romuniji. Besedila sproti, akordi malo prav, malo mimo, ampak za prvič ok. Moram še pogledat te posnetke, da osvežim (pridobim) spomin. In pol pa akcija. Žurka stari časi res. Mikrofon, ples, Rado ki vrti muziko oziroma mi skačemo okrog računalnika in si izbiramo komade. Ma ful dobro. Smo bili kar pridni. Še pospravili smo, ker je bila koča naprej rezervirana ob 8 zjutraj. Že dolgo nisem prišla po svetlem domov. Valda Lukec že buden. Aaaa, pomislim. Pol sva šla oba še malo pospat, potem pa malo na zrak z Matijo in Martino ob morju, vmes uletela tudi Vesnica. Ma super res. Sploh ne morem odmisliti žurke, meni je bilo prelepo. Sem se prav pomladila

Zapisano pod: nekategorizirano. .